logo1

Portal za slepe in slabovidne | Občina Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd   T: 02 872 35 60   F: 02 872 35 74   E: obcina@dravograd.si

Ohranjanje in poznavanje kulturne dediščine odkriva delčke zgodovine Dravograda. Celotno staro mestno jedro, ki ga danes tvori Trg 4. julija, je ohranjen nekdanji tržni prostor s srednjeveško koncepcijo parcel in je kot urbanistični spomenik pod neposredno spomeniško zaščito. Dravograd je eden najstarejših listinsko izpričanih trgov v Sloveniji in je nekdaj bil največji in najpomembnejši trg Dravske doline. Neenakomerno široka tržna ulica je obenem tudi centralna prometnica in tranzitna cesta.

 

grafikaTrg od vzhodnega dela (pri nekdanji gostilni Bač) do zahodnega dela, ki se konča pri nekdanji pošti in furmanski gostilni, obdaja sklenjena vrsta hiš, ki imajo zgodovinski pomen in so vezane na njegovo gradbeno podobo. Trško veduto dopolnjuje hrib nad njim, kjer vztrajajo razvaline Starega gradu z ohranjeno zahodno steno stolpastega palacia nekdanje mogočne grajske zasnove.
Med obstoječimi stavbami v trgu je najpomembnejša cerkev sv. Vida, ki sodi med najstarejše v slovenskem prostoru. Ohranjeni romanski spomeniki v občini kažejo na njihovo povezavo z evropskimi romanskimi spomeniki prav preko Koroške - cerkev sv. Vida in kostnica v Libeličah iz 12. stoletja ter nekoliko mlajša cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu pri Dravogradu.

sv_vidCerkev sv. Vida kot tipična koroška romanska cerkev z vzhodnim zvonikom, ki je povezana z nastankom Dravograda, je danes namenjena predvsem likovni in glasbeni ustvarjalnosti, saj impresiven ambient sooblikuje kulturno dogajanje v njej.

Kulturno-zgodovinska dediščina obsega tudi posebnosti sakralnih spomenikov na območju občine. V cerkvi sv. Duha pod Ojstrico iz začetka 17. stoletja je obnovljen lesen poslikan strop – največji na Slovenskem – ki je signiran in datiran. Ornamentika stropne poslikave tvori enkraten spomenik, ki zaznamuje poslikovalsko kulturo, ki je iz trškega prostora segla na podeželje.

 

 

 

stropV cerkvi sv. Lenarta na Viču je gotski kip sv. Lenarta iz leta 1490, glavni oltar pa je primer »zlatega oltarja« iz 17. stoletja. Cerkev sv. Petra na Kronski gori je ena najlepših in najpomembnejših baročnih stvaritev pri nas.

Domnevno je delo štajerskega arhitekta Fuchsa. Kakovostno štukaturno okrasje v notranjosti dopolnjujejo bogata baročna oprema in slike J. A. Straussa iz sredine 18. stoletja. Trikotno znamenje Trotov križ iz konca 18. stoletja stoji na Libeliški Gori. S simbolično obliko in upodobitvijo treh farnih zavetnikov stoji na meji treh far: prevaljske, libeliške in strojanske.

 

 

 

 

kascaPodeželsko območje Dravograda je zakladnica etnoloških posebnosti. Stare stavbe bivalnega in gospodarskega značaja kažejo tradicijo srednjeveške poselitve v hribovskih vaseh in na samotnih kmetijah – celkih. Paleta objektov je glede na namembnost raznovrstna - od preprostih mlinov, kozolcev in vrhhlevnih bajt do ambiciozneje zastavljenih kašč, kmečkih hiš in skednjev, večinoma iz 19. stoletja, le nekaj iz 18. ali celo 17. stoletja.

Go to top