V cerkvi sv. Vida ob 10 letnici ustvarjanja razstavlja Saša Pšeničnik

V soboto, 26. septembra je v cerkvi sv. Vida potekalo odprtje razstave likovnih del Saše Pšeničnik ob njeni 10 letnici ustvarjanja. Ob Saši je soja dela razstavljala tudi mlada  Neja Veselko Pogorelčnik.

Saša je izredno pozitivna umetnica, ki na svoji slikarski poti znova in znova išče izzive, se izpopolnjuje in skozi različna izobraževanja raste likovno in osebnostno.  S svojo neusahljivo energijo prinaša posebno, izjemno prijetno vzdušje vsakomur, ki ga je pripravljen sprejeti.   Njena izjemna strast do slikanja jo žene po čudoviti poti spoznavanja te čarobne umetnosti, ki ji nudi notranje izpopolnjevanje in ji prinaša tako mir, kot tudi nemir. Mir ob ustvarjanju, ko se potopi v svoj svet in ga poskuša čim bolje preko platna deliti z drugimi ter nemir, tisti prijetni, žgečkljiv, ki jo vabi, da želi osvojiti še več znanja in nadgraditi svoje umetniško delo. Na svoji likovni poti je vseskozi željna rasti in to se kaže tudi na razstavi. Njena dela sama govorijo o izjemnem napredku. Seveda je bilo za to potrebno precej truda, pa tudi izobraževanj. Saša je ogromno znanja odnesla ravno iz delavnice z neorenesančnim slikarjem Nikom Anikisom in sama pravi, da je ta delavnica bila zanjo najdragocenejša izkušnja. Saša je aktivna članica Likovne sekcije KD Dravograd, redno se udeležuje skupinskih razstav, sodeluje pa tudi na tematskih razstavah, ki jih vsaki dve leti razpiše JSKD. Saša je srčna, topla, izredno sočutna in ljubezniva osebnost, česar se človek v njeni bližini takoj naleze od nje. Zato je tudi njena želja, da ob njenih delih razstavlja še njena mlada prijateljica Neja, saj Saša občuduje njeno mlado ustvarjalnost. Neja je zaključila sredno tehnično oblikovalsko šolo in odhaja na študij geografije. Občuduje živali, predvsem morske leve, tjulnje in insekte, ki so velikokrat motiv njenih umetniških del. V prostem času izdeluje nakit, ukvarja se s fotografijo ter sodeluje na fotografskih natečajih, najraje pa ima analogni tisk. Odprtje razstave so s čudovitimi skladbami popestrile Melanie Veselko in Suzana Makič ter Lucija Ropič Prevolčič.

Saša pa je ob tej priložnosti za vse navzoče pripravila še eno presenečenje, za katerega nihče ni vedel. Izdala je namreč svojo prvo avtorsko otroško slikanico z naslovom »Metulj, ki je nosil očetov glas« za katero je sama napisala besedilo in narisala ilustracije. Nastala je iz ljubezni do njenega pokojnega očeta Mirana. Govori o deklici Elanori, ki na travniku sreča zlato-modrega metulja in v njegovem nežnem šepetu prepozna glas svojega očeta. Skozi zgodbo Elanora spozna, da ljudje, ki jih imamo radi, nikoli zares ne odidejo. Ostanejo v naših spominih, v naši dobroti, pogumu in dejanjih. Ostanejo v besedah, ki so nam jih nekoč izrekli, v vrednotah, ki so nam jih predali, in predvsem v naših srcih.

Fotografije: Franci Kotnik