Mineral Dravit

Za področje Dravograda so značilne v glavnem metamorfne kamnine. Veliko lepih, zanimivih mineralov ostane skritih našim očem. Prav tako se jih pri posegih v naravi ali zaradi naravne erozije uniči. Zato sta popis in ustvarjanje zbirke mineralov nekega področja zelo pomembna za ohranjanje naravnega bogastva in dediščine. Že dalj časa jih raziskuje in opisuje Zmago Žorž iz Radelj ob Dravi. Na Dobrovi pri Dravogradu so že v prejšnjem stoletju odkrili nahajališče magnezijevega turmalina – dravita. Žorž ga predstavlja kot »naravni biser v svetovni mineralogiji«. Dravit je dobil svoje ime po reki Dravi leta 1884, (Tschermak), čeprav so ga že v 1. polovici 18. stoletja opisovali kot turmalin rjave barve. Takrat je bil opisan kot nov, do tedaj še nepoznan mineral. Tedanje raziskovalce je begal zapis o različnih lokacijah, kjer naj bi se nahajal. Nahajališče na Dobrovi, med reko Dravo in Tolstim vrhom, kjer so ga v zadnjem stoletju še največ našli, sploh ni bilo omenjeno. Delno je vzrok temu obmejno – večjezikovno področje, še bolj pa raznolikost kamninske osnove. Pokrajina namreč ni prav obsežna in je presenetljivo, koliko različnih kamnin se najde na tem področju. Labotskemu prelomu, ki sega na severu od Bad St. Leonharda, pri Mislinji zavije čez Vitanje ter se pri Rogaški Slatini dotakne obsoteljskega preloma, se imamo zahvaliti za nastanek dravita.

Domačini so ga v prejšnjem stoletju opazili, ga pobirali, vendar ne dovolj cenili. Zanj, kot mineral oziroma drag kamen, so se bolj zanimali tujci in ga tudi načrtno iskali ter odnašali.

Na področju Tolstega vrha proti Ravnam na Koroškem najdemo tudi kristale turmalina šorlita.

Na področju Dravograda so najdeni še drugi lepi in redki minerali.