Srečanje z Vlado RS na Občini Dravograd

»Srečanje z Vlado RS je na Občini Dravograd potekalo dne 7.10.2020. Občino Dravograd so s svojo ekipo obiskali minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Županja ga. Marijana Cigala, dr.vet.med. pa se je srečala tudi z ministrom za obrambo Matejem Toninom.

Prvi nas je obiskal g. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor. Sestanka z ministrom se je poleg županje Marijane Cigala dr.vet.med. in drugih predstavnikov Občine Dravograd, udeležil tudi g. Franc Franjo Golob, župan Občine Vuzenice in član državnega sveta RS.

Prisotni so se pogovarjali in iskali rešitve glede problematike na skupnem medobčinskem projektu Oskrba s pitno vodo -3. sklop, kjer imajo občine težave z sofinanciranjem projekta s strani države RS, saj posredniški organ MOP-a:  Direktorat za vode in investicije, Sektorja za kohezijo nerazumljivo dolgo preverja vsebino sklenjenih aneksov k gradbenim pogodbam, gradbene situacije in posledično pogoje za sofinanciranje s strani RS oz. EU. Posledično občine stroške projekta zalagajo s svoji proračunskimi sredstvi, zato nemalokdaj prihaja do likvidnostnih težav.

Minister je glede omenjene problematike poudaril, da je v takšnih situacijah potrebna kontrola investitorja nad glavnim inženirjem – nadzorom izvajanja del, ki nadzira pravilnost gradnje s strani izvajalca. Hkrati je obljubil, da bo v najkrajšem možnem času organiziran sestanek na ministrstvu, in sicer med predstavniki občin, ki sodelujejo v projektu in vodilnimi v posredniškem organu Direktoratu za vode in investicije, Sektorju za kohezijo (g. Bojan Dejak, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorat za vode in investicije).

Ga. županja  je ministru omenila tudi željo Občine po gradnji protipoplavnega zidu v Dravogradu in sicer ob reki Dravi, na Ribiški poti. Samo stroški izdelave projektov za navedeno investicijo znašajo več kot 100.000 EUR, medtem, ko bi gradnja proti poplavnega zidu stala več kot 1 milijon evrov. DEM d.o.o. so sicer nekaj pripravljene sofinancirati (izgradnjo betonskega temelja za protipoplavni zid), vendar brez pomoči države RS gradnja zidu ne bo možna. Minister je pojasnil, da se je o morebitnem sofinanciranju takšne investicije potrebno najprej pogovoriti z g. Romanom Kramerjem, ki je direktor Direkcije RS za vode. Minister je hkrati obljubil, da bo poskrbel za sestanek med predstavniki občine Dravograd in g. Kramerjem. Hkrati je dejal, da bo o možnosti sofinanciranja potrebno govoriti tudi z dr. Metko Gorišek, državno sekretarko na MOP.

Županja Marijana Cigala je kasneje ob 9.30. uri pozdravila člane vlade RS pred hotelom Korošica, kjer so imeli delovni posvet oz. sejo Vlade RS. Delovni posvet vlade RS je trajal do 11.30. ure.

Ostali predstavniki občine (g. Črtomir Epšek, direktor občinske uprave, g. Miran Breg, vodja referata za gosp. dejavnosti in urejanje prostora in g. Klemen Markota, vodja projekta Oskrba s pitno vodo -3. sklop) pa so se medtem sestali z dr. Metko Gorišek, državno sekretarko na MOP, kjer so prav tako govorili o možnosti izgradnje protipoplavnega zidu na Ribiški poti in možnosti nadgradnje vodohranov v okviru projekta Oskrba s pitno vodo -3. sklop, v obstoječi finančni perspektivi (2014-2020).

Dr. Metka Gorišek je povedala, da se bodo manjše zadeve glede gradenj protipoplavnih zidu lahko sofinancirale iz t.i. evropskega obrambnega sklada. Večje zadeve se bodo lahko financirale iz Kohezijskega sklada EU v naslednji finančni perspektivi 2021-2027. V obstoječi fin. perspektivi je 31.12.2023 zadnji datum, ko se bodo lahko podpisovale pogodbe z izvajalci. Glede protipoplavnega zidu je bila tudi ona mnenja, da se je v zvezi s tem potrebno sestati z direktorjem DRSV, g. Romanom Kramerjem. Povedala je tudi, da mnogo evropskih sredstev še ni počrpanih v obstoječi fin. perspektivi, tako daje denarja še zadosti, vendar bo potrebno najti ustrezne rešitve. Zadeve glede preprečevanja naravnih nesreč bodo vključene v Obnovitvenem skladu EU. Predlagala je tudi, da se obrnemo na g. Ervina Vivodo, vodjo Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč.

Občino Dravograd je kasneje ob 11.50. uri obiskal tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik (skupaj z Tomislavom Jurmanom, v.d. generalnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo in Nejcem Šporinom, svetovalcem ministra za odnose z javnostmi). Z njim so se sestali predstavniki Občine Dravograd (županja, podžupan, g. Anton Preksavec in direktor občinske uprave g. Črtomir Epšek). Minister je izrazil zadovoljstvo, da se je zvišala povprečnina, ki jo bodo občine prejela leta 2021, in sicer na: 628,20 evra/občana (v letu 2020 je spremenjena povprečnina znašala 623,96 eura/občana. Prisotni so se dotaknili aktualnih tem, in sicer glede:

• soočanja z virusom Covid-19 v občini (enotne usmeritve glede npr. merjenja temperature, digitalizacija, delo na domu, sestanki na daljavo), minister je povedal, da se tudi na ministrstvu srečujejo s hudo problematiko glede pandemije Covid-19. Lokalne skupnosti so pri urejanju teh zadev samostojne (ločene od države). Država RS lahko občinam poda zgolj določen neobvezne smernice. Na ministrstvu pazijo, da se v pisarni zgolj en(1) zaposleni;
• skupnih občinskih uprav (sofinanciranje, kraj dela uslužbencev na SOU, zunanje enote SOU). Županja je povedala, da se ji zdi, da se pri SOU v dejanskem smislu pojavljajo zametki regij oz. poskus uvedbe nekakšnih regij. Direktor OU je izrazil mnenje, da sama sedanja ureditev, da bi morali vsi uslužbenci SOU fizično delati na eni lokaciji ni vedno smotrna. Minister je povedal, da je zanj pomembno, da gre pri SOU  za deljenje več različnih znanj. Fizična prisotnost zaposlenih na SOU na eni lokaciji (centralizacija) zanj ni poglavitnega pomena.
• kadrovska problematika (anomalije glede plačnih razredov županov glede na plačni sistem javnih uslužbencev, župan namreč v obstoječem sistemu nima nobenih bonitet (izplačilo nadur in podobno), prav tako se anomalije pojavljajo pri plačnih razredih JU in direktorjih OU, kjer mnogi javni uslužbenci presežejo plačni razred župana in direktorjev, vodje posamezne organizacijske enote imajo položajni dodatek in druge bonitete medtem ko ga župani in direktorji OU nimajo oziroma imajo le dodatke za delovno dobo);
• elektronsko podpisovanje, izdelava digitalnih-elektronskih podpisov na dokumentih (od MJU pričakujemo, da kot krovno ministrstvo prevzame usmeritve in vodenje digitalizacije na ravni države in tudi na ravni občin).

 V nadaljevanju se je z nekaterimi predstavniki občine ter gospodarstveniki s področja lesne tehnologije, na sedežu občine srečal še g. Simon Zajc državni sekretar Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer je bilo govora o možnosti vzpostavitve lesnega centra na lokaciji občine Dravograd.

Županja se je istega dne na delovnem posvetu srečala še z ministrom za obrambo, g. Matejem Toninom, kjer sta se pogovarjala o možnosti dodelitve statusa gasilske enote širšega pomena (GEŠP) za področje reševanja na vodi in iz vode Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dravograd. Županja je ministru v zvezi s tem pojasnila, da je Delovna skupina za usklajevanje organiziranosti in delovanja GEŠP iz Uprave RS za zaščito in reševanje, ki spada pod resorno ministrstvo vlogo Občine Dravograd na svoji 16. redni seji, dne 6. 6. 2019, obravnavala vlogo PGD Dravograd za pristop k enotam GEŠP in sprejela Sklep št. 3 (št. dok. 023-23/2011-27– DGZR), s katerim je navedeno vlogo PGD Dravograd zavrnila, saj delovna skupina ocenjuje, da je povodje Drave ustrezno pokrito z enotami GEŠP za reševanje iz vode (PGD Vuhred, PGD Maribor, PGD Ptuj). Enota PGD Dravograd se lahko organizira za reševanje na vodi in iz vode kot občinska enota, na podlagi 22. člena Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16; v nadaljevanju: Uredba).

Kasneje je, na podlagi sestanka z bivšim ministrom za obrambo g. Karlom Erjavcem, ki je dne 19.11.2019 potekal v prostorih PGD Dravograd,dne 25.11.2019 vlogo za dodelitev PGD Dravograd, kot enote GEŠP, podala tudi Občina Dravograd.

Delovna skupina GEŠP je vlogo Občine (ponovno) obravnavala dne 13. 2. 2020, in zavzela stališče, da je pokritost z GEŠP na območju ustrezna. Prav tako je bila mnenja, da 5. člen Uredbe  ne predstavlja zakonske podlage za določitev gasilskih enot širšega pomena, kot je v vlogi navedeno, temveč govori o regijskih tehnično reševalnih enotah, ki se lahko organizirajo, slednje pa niso definirane kot GEŠP. Delovna skupina je na svoji 18. seji zavzela tudi stališče, da je treba preučiti situacijo glede odzivnosti in usposobljenosti PGD Vuhred, ki je pristojna za reševanje iz vode tudi za področje Občine Dravograd ter sprejela določene sklepe o izvedbi analize odzivnosti in usposobljenosti PGD Vuhred. Z rezultati analize bodo Občino seznanili.

Županja je ministru pojasnila, da PGD Dravograd upravlja z modernim čolnom za reševanje iz vode in da tudi ima usposobljene posameznike, ki lahko izvajajo reševanje iz vode. Pri reševanju iz vode pa je ključnega pomena hiter odziv. Glede na to, da je PGD Vuhred vsaj 25 km oddaljen od Dravograda, kar predstavlja precejšnjo oddaljenost ter da Dravograd leži na poplavnem območju in sotočju treh rek, v praksi pri reševanju iz vode ni možno čakati na PGD Vuhred, zato reševanje organiziramo preko PGD Dravograd. Minister in županja sta se strinjala, da bo o predmetni zadevi čimprej potrebno poiskati ustrezno rešitev.

Županja se je na Ravnah na Koroškem udeležila še srečanja z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem ter zaključnega dogodka obiska vlade RS, ki je ob 18. uri potekalo v športni dvorani v občini Mežica, ki je gostila tudi javno tribuno ministrskega zbora in predsednika vlade RS, Janeza Janše.«