SLOVENSKA MREŽA ZDRAVIH MEST »DRAVOGRAD ZDRAVO MESTO«

Občina Dravograd je v začetku leta 2019 s pristopno izjavo postala članica Slovenske mreže zdravih mest. V ta namen  je bil imenovan projektni svet  »DRAVOGRAD ZDRAVO MESTO«, ki je  sestavljen iz  članov – predstavnikov zdravstva,  vzgojno izobraževalnih zavodov, javnih zavodov iz tega področja, nevladnih organizacij in lokalne skupnosti. Svet ima svojega predsednika in koordinatorja. Člani pa so predstavniki ZD Dravograd, KDS Črneče,  NIJZ Ravne na Koroškem, JZ Dravit, CSD Koroška, enota Dravograd , Knjižnice Dravograd OŠ Dravograd OŠ Šentjanž VVZ DU Dravograd DI Dravograd Društva diabetikov Polžki in  občinske uprave. Naloge Projektnega sveta »Dravograd zdravo mesto«:

•             vzpostavitev podatkovne baze dejanskega stanja

•             prenos temeljnih izhodišč za zdravje in blagostanje občanov iz programa WHO »Zdravje 2020« v lokalno okolje

•             priprava letnega akcijskega načrta in razvojnega načrta.

Projektni svet pripravlja katalog aktivnosti, na podlagi katerega bo vzpostavil podatkovno bazo in pripravil letni akcijski načrt. Ugotavljamo, da se v občini Dravograd dogaja kar nekaj aktivnosti na tem področju, seveda pa bo potrebno to povezati in nadgraditi.

V nadaljevanju vam predstavljamo zgodovino in  razvoj projekta ter dejavnosti, ki sta ga pripravila

nacionalni koordinator Slovenske in SZO evropske mreže zdravih mest in  predstavnik NIJZ – član projektnega sveta »Dravograd zdravo mesto«.

Zgodovina in  razvoj projekta:

V letu 2017 se je Zdravstveni dom Dravograd v konzorcijskem partnerstvu z Zdravstvenim domom Slovenj Gradec uspešno prijavil na projekt »Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih«, ki vključuje 25 zdravstvenih domov v Sloveniji in traja od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019. Projekt  je bil razvit z namenom uporabe novih pristopov v preventivnih programih za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih. Namen nadgradnje je prispevati k boljši informiranosti, motiviranosti in posledično vključenosti populacije v preventivne programe ter k dostopnejšim in ustreznejšim preventivnim obravnavam.

Sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada se projekt osredotoča na šest tematskih sklopov, katerih glavni cilji so:

• krepitev vloge zdravstvenih domov v skrbi za javno zdravje lokalnih skupnosti,
• implementacija nadgradenj preventivnih pregledov za otroke in mladostnike,
• izvajanje preventivnih obravnav za ogrožene otroke in mladostnike,
• izvajanje integrirane preventive kroničnih bolezni na primarni ravni zdravstvenega varstva,
• vključevanje ranljivih oseb v preventivno zdravstveno varstvo ter
• uvajanje modela skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih.

Pri izvajanju slednjega ima ključno vlogo lokalna skupnost. V ta namen je bila na ravni občine oblikovana Lokalna skupina za krepitev zdravja (LSKZ), ki sestoji iz ključnih vladnih in nevladnih organizacij, ki so enakovredni partnerji skupine. Vloga LSKZ je prepoznati zdravstveno-socialno problematiko na območju občine ter pripraviti ustrezne ukrepe, ki bodo vplivali na izboljšanje kazalnikov zdravja.

Skupina je na prvem letošnjem sestanku obravnavala osnutek Strategije za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnem okolju, s strani Območne enote Ravne Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ OE Ravne) so bili predstavljeni kazalniki zdravja, ki jih od leta 2016 vsakoletno v katalogih Zdravje v občini zbira NIJZ. Namen je, da na podlagi prepoznanih problematik vsak partner LSKZ prispeva k izboljšanju kazalnikov zdravja in tako prispeva k bolšjemu zdravju prebivalcev Dravograda.

Prav zaradi že izvajanih aktivnosti na področju krepitve zdravja v lokalni skupnosti in nenehne skrbi za izboljševanje kvalitete življenja prebivalcev občine Dravograd, je na povabilo Nacionalnega inštituta za  javno zdravje območne enote Ravne bila Občina Dravograd povabljena še v Slovensko mrežo Zdravih mest.

Zdrava mesta so dolgoročen mednarodni program, ki deluje že več kot tri desetletja in je zaživel leta 1988 pod okriljem Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO) za Evropo.

Za Zdrava mesta SZO je značilno, da gre pri njih za globalno gibanje, ki postavlja zdravje visoko na socialno, ekonomsko in politično agendo lokalnih skupnosti. V 30. letih delovanja jim je uspelo pritegniti več kot 100 reprezentančnih mest in 30 nacionalnih mrež v gibanje. Reprezentančna mesta so povezana neposredno z SZO Evropa, medtem ko nacionalne mreže združujejo mesta v državah članicah SZO Evropa. V obeh primerih SZO zagotavlja politično, strateško in tehnično podporo ter izgradnjo zmogljivosti. Skupaj je v gibanje vključenih čez 1400 lokalnih skupnosti na območju SZO Evropa. Program zdravih mest v Sloveniji deluje že od leta 1989. Pristop vključuje determinante zdravja in potrebo po sodelovanju med javnimi, zasebnimi in prostovoljnimi organizacijami v skupnosti.

Delovanje v mreži pomeni proces, torej pot, ne le izid. Zdravo mesto ni tisto, ki je doseglo poseben zdravstveni status, je tisto, ki nenehno ustvarja in izboljšuje svoje fizično in socialno okolje ter širi vire skupnosti, ki ljudem omogočajo medsebojno podporo med opravljanjem življenjskih funkcij in razvojem svojih potencialov.

Ta način dela in razmišljanja vzpodbuja sodelovanje lokalnega prebivalstva pri procesu sprejemanja odločitev, zahteva politične zaveze, razvoj organizacij in skupnosti ter priznava, da so tako proces, kot rezultati, enako pomembni.

Delovanje in strateško načrtovanje mreže je razdeljeno v faze. V januarju 2019 se je začela VII. faza za obdobje 2019 – 2024. Namen aktivnosti v mreži je, prenos temeljnih načel »Zdravje 2020«, smernic 13. splošnega programa dela SZO, Kopenhagenskega konsenza županov, načel »Programa Združenih narodov za trajnostni razvoj 2030« ter Belfaške listine, v lokalno okolje.  Slednja listina je politična izjava in zaveza za ukrepanje, ki poudarja, da so blagostanje, zdravje in sreča naših državljanov odvisni od tega, kako močne so politične odločitve, ki oblikujejo in obravnavajo dejavnike zdravja in blagostanja v življenjski dobi. Skupni cilj je “korenito izboljšati zdravje in blagostanje prebivalstva, zmanjšati neenakosti v zdravju, okrepiti javno zdravje in zagotoviti zdravstvene sisteme, ki so osredinjeni na ljudi in so univerzalni, sledijo načelom enakosti, so trajnostni in visoko kakovostni”.

Stroški neenakosti na področju zdravja in neenakosti na splošno na koncu ne obremenjujejo le samega zdravstvenega sistema. Prispevajo tudi k nekonkurenčnemu trgu dela v občinah. Bolni, invalidi, starejši in ljudje s posebnimi potrebami predstavljajo izgubljeni kapital občin, ki ga je treba aktivirati in vključiti nazaj v trg dela ter okrepiti njihovo zdravje in z njim delovno sposobnost. Prav tako pa ne pozabimo na ostale starostne skupine. Zato moramo vlagati v družbo in okolje, kjer zdravo življenje predstavlja lahko in preprosto izbiro. Vlagati moramo v preprečevanje bolezni, spodbujanje zdravega življenjskega sloga in razvoj integriranih storitev, ki bodo prikrajšanim omogočile aktivno vključevanje v družbo in skrb za zdravje. Vsi sektorji v občini lahko prispevajo k ustvarjanju zdravja. Delovanje pri vprašanjih zdravja in blagostanja je lahko odločilno za prebivalstvo tudi v občini Dravograd. Pri izvajanju tega poslanstva je članstvo v mreži Zdravih mest lahko v veliko pomoč kot vir informacij, znanja in izkušenj, pa tudi kot pomoč pri sklepanju partnerstev za razvoj novih in inovativnih rešitev za prihodnost.

Pri izvajanju aktivnosti v mreži Zdravih mest je poleg sodelovanja z vladnimi organizacijami, kot sta Zdravstveni dom, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), CSD, šole, Knjižnice, VIZ ter predstavniki občine, zelo pomemben še glas civilne družbe, ki lahko vključuje posameznike, razne organizacije kot so društva ter nevladne organizacije in je nujen, da se opozori na zdravju škodljiva okolja in življenjske sloge. Pri delovanju je opolnomočenje ljudi ključnega pomena za izboljšanje rezultatov pri zdravju in zadovoljstvu občanov. Civilna družba je ključni dejavnik pri oblikovanju, promoviranju in udejanjanju sprememb.

In kje začeti? Imamo srečo, da se je s projektom »Zdravje v občinah« vzpostavil zdravstveni profil občin po Sloveniji, kjer lahko s pomočjo kazalnikov dosežemo merljive učinke določenih ukrepov na zdravje in blagostanje v lokalnih okoljih.

Občina Dravograd je postala članica Slovenske mreže zdravih mest in si pridobila tudi naziv »Zdravo mesto« v začetku leta 2019, z začetkom VII. faze programa, ko se je s podpisom pisma o nameri s strani županje Marijane Cigala zavezala k spoštovanju temeljnih načel SZO Zdravih mest in izvajanju programa v VII. fazi.

Program Zdravih mest v fazi VII (2019 – 2024), s svojimi prednostnimi nalogami pokriva 6 velikih področij:

1.       Vlaganje v ljudi

2.       Načrtovanje naselij za zdravje in dobro počutje

3.       Več partnerstva za zdravje in blagostanje

4.       Dvig blaginje za vse občane

5.       Promocija miru

6.       Zaščita planeta

Prav s programom Zdravih mest lahko s skupnimi močmi še bolje  ozaveščamo in opolnomočimo ter s tem evidentno pomagamo prebivalstvu v lokalnih okoljih k izboljševanju tako zdravja kot tudi kakovosti samega življenja.