Šentjanževka

Rastlina šentjanževka (Hypericum perforatum) je rastlina, ki si zasluži omembo, saj je povezana z našimi kraji. Ker pa imamo v občini krajevno skupnost s podobnim imenom, jo bomo predstavili na tem mestu.

Rastlina raste ob osončenih gozdnih in travniških poteh in na suhih travnikih s kamnito podlago. Je trajnica, ki zrase do dobrega pol metra. Socvetja so izrazito rumene barve in se praviloma postopoma razvijajo tako, da je najbujnejše cvetenje v juliju (24. junija goduje Janez Krstnik; verjetno je rastlina dobila ime po njem, na to dejstvo napeljujejo prav tako njena druga imena, kot npr. roža sv. Janeza, ivanska roža; njen rdeči izcedek naj bi simboliziral kri mučenika Janeza; verjetno je v podobni razlagi smiselno iskati tudi krajevna imena mnogih Šentjanžev v Sloveniji).

Šentjanževka je zelo cenjena v ljudskem zdravilstvu. Uporablja se v obliki čajev in namočena v olju. Vpliva na naše počutje (vsebujejo jo čaji proti depresiji), proti krčem (npr. ob menstrualnih ali drugih krčih v trebušnem predelu) in kot pripravek za kožo (proti opeklinam, površinskim ranam ...). S pripravki iz šentjanževke moramo biti precej previdni, ker snovi v njej lahko delujejo tudi neprijetno. Odsvetujejo izpostavljanje soncu koži, ki je namazana s pripravkom iz šentjanževke. Prav tako lahko pride do predoziranje ob prekomerni uporabi čajev, prevretkov, tinktur in drugih pripravkov iz te rastline. Ob sočasnem jemanju drugih zdravil in pripravkov lahko slabo vpliva na organizem.