Višinski travnik

Travniki v nižinskem delu Dravograda so v glavnem intenzivno gojeni – gnojeni in večkrat letno pokošeni ter silirani, zato je vrstna pestrost majhna. Lepši in pestrejši so višje ležeči travniki, ki so manjkrat pokošeni ali pašni. Najpogosteje se pojavlja združba pasje trave (Dactylis glomerata), angleške in laške ljuljke (Lolium perenne, L. multiflorum), navadne nokote (Lotus corniculatus), travniške in plazeče detelje (Trifolium pratense, T. repens), lucerne (Medicago sativa), ripeče in plazeče zlatice (Ranunculus acris, R. repens) ter ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata). Zanje so značilne tudi dišeča materina dušica (Thymus serpyllum) in arnika (Arnica montana). Ob robovih, kjer se travnik konča, največkrat prehaja v steze in kolovozne poti, najdemo volčji bob (Lupinus polyphyllus Lindl). Na prisojnih gozdnih obronkih raste šentjanževka (Hypericum perforatum). Ljudje jo zelo cenijo kot zdravilno rastlino za mnoge težave.

Žal se z željo po čim večjem pridelku intenzivno obdelovanje travnikov seli tudi v višje predele občine. S posebnim sistemom kmetje dognojujejo travišča in s tem siromašijo pestrost rastlinskih vrst, posledično pa tudi živalskih vrst.