Živali v Dravograjskih gozdovih

V naših gozdovih so kot v drugih predelih Slovenije prisotni in največkrat opaženi manjši predstavniki sesalcev, npr.: veverica (Sciurus vulgaris), drevesni polh (Dryomys nitedula), poljski zajec (Lepus europaeus), planinski zajec (Lepus timidus), mala podlasica (Mustela nivalis), kuni zlatica in belica (Martes martes in Martes foina) ter navadni dihur (Mustela putorius). Opazimo lahko srnjad (Capreolus capreolus) in jelenjad (Cervus elaphus, Cervus dama). Gams (Rupicapra rupicapra) je zelo redek. Presenetljivo se lisica (Vulpes vulpes) zadržuje precej blizu bivališč. Prav tako je v zadnjem času opažen jazbec (Meles meles). Divji prašič (Sus scropha) je vsa leta reden obiskovalec višje ležečih polj in travnikov. Zelo poredko na naše območje zaidejo medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus) in ris (Lynx lynx).

V bližini bivališč in kakšne jame ali dupla se še vedno pojavlja navadni netopir (Myotis myotis) ali kateri od podkovnjakov (Rhinolophus sp.).

V nižinskih gozdovih ob poljih in v bližini naselij lahko opazimo sinice (Parus sp.), rumenoglavega kraljička (Regulus regulus), srakoperja (Lanius sp.), vrabca (Passer domesticus) in v bližini hlevov tudi lastovko (Hirundo rustica).

Na drevesnih deblih iščejo hrano dolgoprsti plezavček (Certhia familiaris), brglez (Sitta europea), črna žolna (Dryocopus martius), siva žolna (Picus canus) in detel (Dendrocopos major). Z izrazitimi barvami in oglašanjem nas na svojo prisotnost opozori šoja (Garrulus glandarius). Zaradi značilnega oglašanja v gozdovih lahko prepoznamo tudi malo uharico (Asio otus), lesno sovo (Strix aluco) in malega skovika (Glaucidium passerinum).

Zdi se, kot da pokrajino neprestano preletavajo in na nek način vse te skupine ptic povezujejo vrane - sive, črne in poljske (Corvus corone cornix, Corvus corone corone, Corvus frugilegus) in njihove sorodnice srake (Pica pica). Če imamo nekaj sreče, bomo na Goriškem vrhu nad Baldijevimi stenami opazili še krokarja (Corvus corax).