Divji petelin in ruševec

V višjih gozdnih predelih, še posebej tam, kjer gozd prehaja v grmovje in gorska travišča, lovci opažajo prisotnost ruševca (Tetrao tetrix) in njegovega večjega sorodnika, divjega petelina (Tetrao urogallus). Na Košenjaku opazimo tudi tretjega predstavnika koconogih kur, to je gozdni jereb (Bonasa bonasia).Rastlinje jim nudi življenjski prostor ter hrano, torej večino časa preživijo na tleh. Zaradi spreminjanja življenjskega okolja ter plenilcev se njihovo število na splošno manjša. Zato so vse kocogene kure pri nas zaščitene (divji petelin od leta 1984, vse kocogene kure pa od leta 1993).

Področje Košenjaka vsebuje vse osnovne značilnosti ekosistema, primernega za te ptice. Ima primerno sestavo, je dovolj obsežen, ima travnate jase in je razmeroma neobljuden. Zato predvidevajo, da je na tem območju razmeroma veliko predstavnikov kocogenih kur. Poskrbimo, da bo tako tudi v prihodnje.